Maistrov rod

Člani rodbine Maister so začeli puščati svoj pečat v zgodovini mesta Ptuj leta 1750, ko se je v najstarejše štajersko mesto iz nekoliko oddaljenega trga Ilz priselil Janez Jurij Maister. S poroko z lončarjevo vdovo Elizabeto Gebronšek si je pridobil lastništvo nad hišo v mestu, leta 1753 pa je postal polnopravni ptujski meščan – Maistrova dediščina – ZAP.

Z rodbinsko lončarsko tradicijo so nadaljevali trije izmed njegovih petih preživelih sinov. Janez Mihael je prevzel očetovo hišo in delavnico na današnji Slomškovi ulici 14, Janez Jurij je ustvaril lončarsko delavnico v Ormožu. Andrej Matija je prilezel do naziva lončarskega pomočnika, vendar mojstrskega izpita ni opravil. Leta 1804 je kupil hišico na današnji Ulici Viktorina Ptujskega 3 – Maistrova dediščina – ZAP, preživljal pa se je kot grobar. Po njegovih stopinjah je šel deloma tudi njegov leta 1801 rojeni nezakonski sin Franc, izučil se je zidarske obrti. Toda več kot do pomočnika ni prišel. Nekaj časa je bil mestni sodni sluga, nato je tudi on postal grobar. Od očeta Andreja je 11. aprila 1823 kupil omenjeno hišico, dobra dva tedna pozneje se je poročil s kočarjevo hčerko iz predmestja Kaniža, Barbaro Erjavec. Ta mu je rodila štiri otroke, med njimi 23. februarja 1826 Franca, bodočega očeta generala Rudolfa Maistra.