VERA IN VOJNA

Tak naslov je imel marčevski Maistrov večer, ki sicer v generalovi hiši potekajo enkrat na mesec ob sredah: od januarja do junija in potem po kratkem poletnem predahu spet od septembra do decembra. Tokrat smo kot predavateljico v goste povabili dr. Pavlino Bobič, znanstveno sodelavko v Študijskem centru za narodno spravo v Ljubljani, ki primerjalno raziskuje zgodovino prve svetovne vojne, socialne, kulturne in politične implikacije spopada, procese povojne rekonstrukcije in biografske študije. Obiskovalcem večera je na kratko predstavila svoje obsežno delo in izsledke o tem, kako je Katoliška cerkev na Slovenskem interpretirala naravo prve svetovne vojne ter velikemu evropskemu spopadu dala moralno razsežnost in ideološko upravičenost. S tem vprašanjem se je dr. Pavlina Bobič že pred leti ukvarjala v svoji znanstveni monografiji Vojna in vera: Katoliška cerkev na Slovenskem 1914–1918. Monografija je izšla najprej v angleškem jeziku, 2014 pa v slovenščini pri celjski Mohorjevi družbi. Dr. Bobičeva je spregovorila o svojem analiziranju temeljnih religioznih konceptov, ki so jih slovenski duhovniki uporabili v podporo habsburški dinastiji in za poglabljanje domoljubja Slovencev. Razkrivala je zabrisano mejo med fronto in zaledjem ter s pomočjo dnevniških zapisov in pisem sodobnikov, vojakov in civilistov odkrivala veliko stisko ljudi v tistem krutem času in nečloveških razmerah. Opozorila je na tesno povezanost med vprašanji o vojni in veri, na občutke tesnobe, groze, strahu tudi pred telesnim uničenjem, kar vse je mogoče razbrati iz pisem vojakov domačim s fronte, hkrati pa tudi iskanje duhovnega zavetja in osmišljanje smrti. Prav takšni drobci iz pisem med možmi na fronti in njihovimi družinami v zaledju pa so bili najmočnejši testament upanja. Po predavanju se je razvil  zanimiv pogovor z vprašanji in komentarji obiskovalcev; sklenil ga je gospod, ki šteje že kakšno leto več kot stoletje, takole: človek je zver.

Foto: obiskovalci Maistrovega večera