Prekmurje ob koncu prve svetovne vojne

Zadnji Maistrov večer v tem letu (13. 12. 2023) je bil tudi zadnji pred pomembnimi obletnicami, ki jih bo v naslednjem, Maistrovem, letu cela vrsta. Za Kamničane sta še posebej pomembni 150-letnica rojstva (1874) in stoletnica (1924), ko je postal Maister v Kamniku častni meščan. Poleg tega se bomo drugo leto spominjali še 90-letnice generalove smrti (1934) in 120-letnice, ko je izdal svojo prvo pesniško zbirko z naslovom Poezije (1904).

Toda vrnimo se k Maistrovemu večeru in tokratni temi Prekmurje ob koncu prve svetovne vojne, ki smo ji na tej naši prireditvi prvič namenili nekoliko več pozornosti. V generalovo rojstno hišo smo povabili dr. Andreja Hozjana, iz. prof. za zgodovino novega veka na FF v Mariboru, ki se zadnjih dvajset let raziskovalno ukvarja predvsem z novoveško zgodovino Prekmurja. Dr. Hozjan nam je ob tej priložnosti na kratko predstavil tudi knjigo z naslovom Pregled Zgodovine Prekmurja, pri kateri je sodeloval kot pisec in urednik.

Rudolf Maister se je po dogodkih na Štajerskem in bojih na Koroškem, v katere zaradi nove omejitve svojega vojaškega poveljstva ni smel več posegati, obrnil k pokrajini na skrajnem severovzhodnem delu Slovenije: Prekmurju. Vprašanje o pripadnosti Prekmurcev je bilo takrat rešeno s t. i. beograjskim premirjem, 13. nov. 1918, in sicer med zavezniškimi vojskami in Madžarsko, kar pa ni zavezovalo nove Države Slovencev, Hrvatov in Srbov. Zato je Narodni svet za Štajersko razmišljal, da bi Maister s svojo vojsko in prekmurskimi prostovoljci Prekmurje preprosto zasedel. O tem so govorili tudi na shodu v radgonski konjeniški jahalnici 26. decembra 1918. Vendar iz te zasedbe ni bilo nič, saj je prav ta dan na to območje nekako samovoljno vkorakal hrvaški stotnik Erminij Jurišić s svojimi vojaki. In zadeve so se zapletle. Prekmurje je bilo pome Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev priključeno 17. avg. 1919, kot so se odločili na mirovni konferenci v Parizu.

Foto: Maistrov večer z dr. Hozjanom