Moj spomenik

Tale naslov Vodnikove pesmi bi si lahko izposodil Vojko, ki nastopa kot glavni junak v novi, že napovedani slikanici o Maistru. Čeprav je letos »taglavni« junak Rudolf Maister, kot so mi pred dnevi, ko so bili na obisku v generalovi rojstni hiši, glasno in odločno razložili otroci enega iz enega od kamniških vrtcev.

Slikanica, ki smo jo pred nekaj dnevi obiskovalcem predstavili v Maistrovi rojstni hiši, ima malo zagoneten in morda celo čuden glavni naslov  RUDOLF IN VOJKO. Kdo, lepo prosim, pa naj bi bil tale Vojko!  Zato naslov dopolnjuje podnaslov oz. pojasnilo Kako je Maister v 47 minutah ubranil slovenski Maribor, zanimive in predvsem nenavadne ilustracije Ejti Štih pa še poglobijo predvsem napetost in dramo. Slikanica o mariborskih dogodkih leta 1918 je pravzaprav knjiga za bralce od rojstva pa do smrti, če malo karikiramo. Če bi šlo za film, bi lahko rekli, da je to zgodba, posneta po resničnih dogodkih. Za ublažitev in protiutež vsej zgodovinski resnosti in grozi pa v njej nastopajo nekoliko nenavadni junaki. Eden od njih, ki vodi celotno dogajanje v ozadju, pa je res poseben. Tudi prisrčen, pogumen in bister. To je (že omenjeni) generalov konj Vojko, ki je med drugim tudi pesnik. Tako kot njegov gospodar. Zato vse, kar pove, pove v rimah. Za svoj vzor si je Vojko izbral ne samo Maistra, ampak tudi Valentina Vodnika in njegove verze v obliki alpske poskočnice. Namreč oba,  Vojko in Maister, sta Slovencem skušala pomagati in jih razsvetliti tako kot nekdaj, v obdobju razsvetljenstva, duhovnik, pesnik, pisatelj in publicist Valentin Vodnik.

Foto: Maistrovi vojaki pred glavno pošto v MB; iz slikanice Rudolf in Vojko