Maribor
1. novembra 1918 je Rudolf Maister s 150 možmi prevzel vojaško oblast v Mariboru. Maribor je razglasil za jugoslovansko posest. Narodni svet za Štajersko je Maistra 1. novembra 1918 imenoval za generala, da bi imel v nadaljnjih pogajanjih z avstrijsko vojsko večjo avtoriteto. Za ureditev slovenske oblasti na Štajerskem je bil ključen Maistrov mobilizacijski poziv 9. novembra 1918, na osnovi katerega sta bila 21. novembra 1918 ustanovljena Mariborski pešpolk in Celjski polk. Sredi novembra pa je že nastal Tržaški bataljon. Denar za delovanje Maistrove vojske je z dvema milijonoma kron zagotovila Mariborska posojilnica. Predsednik posojilnice dr. Franjo Rosina je odločitev utemeljil: »Denar je slovenski; če nam pomaga rešiti, kar se rešiti da, je prav, če ne gremo pa tako mi vsi in denar …« V noči na 23. novembra 1918 so razorožili zadnjo nemško vojaško formacijo, Schutzwehr, ki je štela okoli 1500 mož.
Vojaki pod vodstvom generala Maistra so okoli Radgone, Šentilja v Slovenskih goricah in Kozjaka oblikovali razmejitveno črto med nemško Avstrijo in Državo SHS – boji za meje – Štajerska. Maister je sodeloval pri delu razmejitvene komisije. Kot prevajalka je imela pomembno vlogo njegova žena Marija, sicer tudi predsednica Ženskega društva v Mariboru. Po izgubljenem koroškem plebiscitu leta 1920 se je Maister vrnil iz Beograda v Maribor. 2. oktobra 1923 je bil upokojen s činom divizijskega generala.
Ves čas je bil družbeno in družabno aktiven. Svoje javno delovanje je tudi po upokojitvi namenjal dokumentiranju ter objektivnemu predstavljanju vojaškega in političnega dogajanja v desetletju 1912–1922. Ohranjal je stike s svojimi nekdanjimi borci in zbiral gradivo za svoje spomine. Leta 1924 se je strokovno lotil zbiranja podatkov o vojaškem in prevratnem gibanju v letih 1918 in 1919. V ta namen je sestavil obsežen in temeljit anketni vprašalnik ter ga razposlal vsem udeležencem in pričevalcem. Zadnjo veliko manifestacijo v Mariboru je Maister vodil leta 1928 ob deseti obletnici osvoboditve slovenske Štajerske in Koroške. Predsedoval je pripravljalnemu odboru in bil slavnostni govornik. Leta 1933 je bil razglašen za častnega meščana mesta Maribor – odlikovanja in priznanja.
Ves čas je bil tudi neumoren podpornik umetnosti in kulturnega dogajanja – pesnik, bibliofil, kulturnik.
Maister je umrl 26. julija 1934 na Uncu. Naslednji dan so ga prepeljali v Maribor. Od generala se je poslovilo več kot 25.000 ljudi, na pokopališče pa ga je pospremilo več kot 10.000 žalujočih. Pod vodstvom župana dr. Lipolda je bil ustanovljen poseben pogrebni odbor. Objavili so razglas o poteku pogrebnih svečanosti in pozvali mesto k žalovanju. Na stroške mestne občine so Maistra pokopali na pobreškem pokopališču v Mariboru.
General Maister pri mariborskih frančiškanih 24. aprila 1919, sedi v prvi vrsti, tretji z leve; hrani PAM.
Maistrov pogreb 1934; hrani UKM.
Rudolf Maister, 1918; hrani UKM. 
Vprašalnik, s pomočjo katerega je Maister zbiral gradivo za svoje spomine; hrani PAM. 
Hiša s spominsko ploščo na Maistrovi 17, kjer je Maister nazadnje živel; hrani UKM.
Grobnica Maistrovih na Pobrežju v Mariboru; hrani UKM. 
Narodni dom v Mariboru, v katerem je bil 26. septembra 1918 ustanovljen Narodni svet za Štajersko, ki je majorju Rudolfu Maistru podelil čin generala; hrani MNOM. 
Sedež okrajnega glavarstva v Mariboru in Štajerskega obmejnega poveljstva; hrani PAM.
Doprsni kip Rudolfa Maistra v avli Občine Maribor, avtor Nikolaj Pirnat, 1926.