Ljubljana

Rudolf Maister se je leta 1890 z materjo Frančiško preselil iz Kranja v Ljubljano na Židovsko stezo 6. Tu se je vpisal na 1. višjo državno gimnazijo. Obdobje skrbništva nad Maistrovimi otroki, ki ga je po pokojnem očetu uradno prevzel Lovrenc Sebeniker ob pomoči tete Matilde, se je počasi izteklo. Starejši brat se je zaposlil kot železniški uradnik in se osamosvojil. Frančiška Maister se je preživljala s skromno pokojnino po pokojnem možu in oddajanjem sob dijakom. Rudolf je v tem obdobju opravil peti in šesti razred gimnazije ter se, po domnevi njegovih biografov, zaradi skromnega materialnega položaja in vpliva bližnjih sorodnikov, zaposlenih v vojaških in uradniških službah, 17. avgusta 1892 odločil za vpis na dveletno domobransko kadetnico (Landwehrkadetenschule) na Dunaju. V dveh letih jo je končal z dobrim uspehom in si kot kadet odprl življenjsko pot poklicnega c. in kr. častnika.

1. oktobra 1894 je bil poslan v 4. domobranski pehotni polk s sedežem v Celovcu in dobro leto zatem, 1. novembra 1895, postal poročnik. Častniško službo je opravljal v Celovcu in Ljubljani, kjer je uspešno končal jahalno šolo. Leta 1903 je obiskoval strelsko šolo v Brucku na Leithi in 1907 armadno častniško šolo v Gradcu. V tem obdobju je kot mladi častnik pri svojem delu dobro spoznal Kranjsko, Koroško, Goriško ter avstro-ogrsko obalo s tržaškim in puljskim pristaniščem – od kadeta do generala. Prelomnica v njegovem zasebnem življenju je bila poroka z Marijo Sterger leta 1905 ter rojstvo sinov: Hrvoja in Boruta – družina. 1. novembra 1908 je bil Maister premeščen na severovzhodni rob Avstro-Ogrske v Przemyśl v Galicijo. S tem se je končalo njegovo ljubljansko obdobje.

V Ljubljani stojita dva spomenika generala Rudolfa Maistra. Prvega so odkrili leta 1999 na Trgu Osvobodilne fronte, nasproti ljubljanske železniške postaje, avtor je kipar Jakov Brdar. Drugi generalov kip, prav tako na konju, pa je izdelal Boštjan Putrih in stoji pred Ministrstvom za obrambo RS na Vojkovi cesti.