Huuura, 2024 bo MAISTROVO LETO
Sem si rekla včeraj okrog osmih zvečer, da bom malo pogledala Dnevnik na televiziji Slovenija. In kar butnilo je vame: Vlada Republike Slovenije razglasila, da bo 2024 Maistrovo leto. Tako glasno sem zavpila, da se je naša uboga labradorka, ki je sicer z Maistrom kar precej povezana, saj že od leta 2016 nastopa v slikanici o njem (O Rudolfu brez brkov in o Veroniki, ki je s kačjim repom namahala mamuta), zbudila iz dremeža in me začudeno pogledala. Zagotovo si je mislila, da mi je glava (ala pamet) ražonirat nehala, kot bi rekli Primorci.
V silnem navdušenju sem začela pisati sporočila po telefonu, klicati in nadlegovati ljudi, raztresati novico naokrog, razmišljati o predlogih, idejah za program za naslednje praznično leto. Skratka, v meni je divjal vihar strašan, ampak v dobrem pomenu besede, ne kot v Gregorčičevi Soči. Prav gotovo bo to leto, Maistrovo leto, posebej pomembno tudi za Kamnik, saj gre za 150-letnico rojstva, in Kamnik je njegovo rojstno mesto; poleg tega pa bo minilo 100 let, odkar je ta veliki Slovenec v Kamniku (15. aprila 1924) postal častni meščan. Seveda bi se morali zdaj zadeve na državni ravni lotiti zelo resno, povezati bi se morala mesta, ki so v Maistrovem življenju, njegovo zgodbi, najvažnejša: Kamnik, Ljubljana in Maribor. Slednji kot vrhunec njegovih velikih dejanj, kot največja dediščina, ki nam je za njim, poleg rojstne hiše in generalove knjižnice v mariborski univerzitetni knjižnici, ostala. Oblikovati bi bilo treba program, vsaj upam, živahnega dogajanja, ki bo vsakemu Slovencu, od najmlajšega, do najstarejšega, od levo do desno nazorsko orientiranega in še kakšno delitev oz. pripadnost bi lahko dodali, jasno povedal, kdo je bil vojak in pesnik Rudolf Maister. Stopiti bi morali skupaj, Rudolf Maister bi nas moral povezati tako, kot nas je leta 1990 povezal plebiscit o samostojni državi. Ki bi je bil Maister zagotovo vesel, saj je on postavil temelje zanjo!
Foto: Maistrova rojstna hiša na Šutni (nekdanje predmestje) v Kamniku