Ali je Maister kdaj obiskal svoje rojstno mesto?

Rudolf Maister je bil s Kamnikom, svojim rojstnim mestom, povezan vse svoje življenje, kot je v svoji monografiji o generalu in pesniku zapisal dr. Bruno Hartman, je vse življenje tudi govoril gorenjsko. Leta 1934 so mu Kamničani z voščilno listino čestitali ob njegovi 60-letnici, in takrat je obljubil, kot so pisali časopisi (Slovenec, Slovenski narod, Jutro), da bo mesto obiskal, ko se bo vračal s počitnic na Uncu domov v Maribor. Na žalost te obljube ni mogel izpolniti, saj je tega leta 26. julija na Uncu umrl.

Je pa Maister svoje rojstno mesto obiskal že davno prej; in sicer še kot mlad nadporočnik, ko je z ženo Marico, rojeno Sterger, in sinom Hrvojem živel v Ljubljani. O tem njegovem obisku govori zapis v knjigo obiskovalcev Sadnikarjevega zasebnega muzeja na kamniški Šutni, ki stoji nedaleč stran od Maistrove rojstne hiše. Sadnikarjev muzej si je Maister ogledal, kot priča njegov podpis v t. i. zlato knjigo kamniškega mesta, 23. januarja 1908. Zlata knjiga kamniškega mesta (tako jo je v svojem zapisu o njej poimenoval znani kamniški prof. francoščine, kronist Kamnika in zbiralec zgod. gradiva, Ivan Zika) pa je dragocen dokument o pestrem naboru obiskovalcev mesta in Sadnikarjevega muzeja, od kronanih glav pa do politikov, slikarjev, književnikov, popotnikov. Omenimo jih nekaj za okus: Maksim Gaspari je muzej obiskal večkrat, prišel je tudi s prijateljem in slikarskim tovarišem Hinkom Smrekarjem, zbirko si je ogledala slikarka Ivana Kobilca pa skladatelj Emil Adamič, fotograf Ferdo Vesel, tudi umetnostni zgodovinar France Stele, pesnik Fran Albreht, muzej je zanimal baronico Lazarini iz Smlednika, kamniškega fotografa Franca Aparnika, duhovnika Ivana Lavrenčiča, pisatelja Vladimirja Bartola, navdušil Cirila Kosmača … To leto, ko si je Sadnikarjev muzej ogledal vojak in pesnik Rudolf Maister, pa sta se v knjigo vpisala tudi slikarja Rihard Jakopič in Maks Koželj, prešernoslovec Tomo Zupan, znameniti politik Josip Zarnik in še kdo.

Foto: Maistrov in Župančičev podpis v knjigi obiskovalcev Sadnikarjevega muzeja, t. i. zlati knjigi kamniškega mesta.